Zgodovina
Šempolaj oziroma Sancto Pellagio je prvič omenjen leta 1421. V urbarju devinskega gospostva iz leta 1494 je vas navedena kot sedež župe, ki so jo sestavljale e vasi Nabrežina, Praprot, Brišče in Samatorca, nakar so v urbarju iz leta 1524 prištete e Slivno, Prečnik,Trnovca in zaselek Rubiach, ki ne obstaja več. Župna cerkev iz konca 18. stoletja je bila prvič zgrajena približno leta 1500, se pravi priblžino skupaj s stavbo današnje štalce. Že leta 1849 je v vasi delovala župnjiska šola, leta 1864 pa so uradno ustanovili ljudsko dvorazrednico za otroke tudi okoliških vasi. Danes je v vasi otroški vrtec in pa osnovna šola poimenovana po narodnem heroju Stanku Grudnu-Streli.
V začetku 20.stoletja je bilo družbeno življenje v Šempolaju dokaj razgibano: leta 1906 v vasi ustanovijo Konzumno društvo, dve leti kasneje Kmečko zadrugo in takoj zatem še Katoliško izobraževalno društvo. Leta 1911 Ljudski oder, leta 1914 Kmečko hranilnico in posojilnico, leta 1922 izobraževalno in pevsko drutvo Razvoj, nakar je fašizem prekinil vsako javno delovanje. Po osvoboditvi so ustnovili društvo Zarja v svobodi z dramskim odsekom, oktetom in pevskim zborom, ki je uspešno delovalo celo desetletje.
V šestesetih letih je nastalo kot mladinsko društvo SKD Vigred, ampak je, zaradi pomanjaknja prostorov, društvena dejavnost po nekaj letih zamrla.
Konec sedemdestih let so vaščani Šempolaja, tako kot tudi druge okoliške vasi, začeli prirejati vaško šagro. Ob tem delu je vedno več rasla potreba po rednem kulturnem delovanju, tako so se odločili in v začetku osemdestih let, ponovno tudi pravno ustanovili SKD Vigred.
Nastal je otroki pevski zbor pod vodstvom Rosande Kralj in društveni dramski odsek, postopoma so se vaščanom Šempolaja pridružili še prebivalci drugih vasi, ki so čutili potrebo po skupnem kulturnem delovanju. Društvo se od vsega začetka trudi, da so raznolike dejavnosti povod za zbližanje in sodelovanje med generacijami.
Dejavnosti društva
Dejavnost društva je se navadno začenja septembra, z začetkom šolskega leta in konča v začetku julija meseca. Odvijajo se večinoma v društvenih prostorih (v Štalci), ali v bližnjemu domu “A. Škerk”.
Vsako leto društvo organizira razne tečaje, razstave, knjižni sejem, glasbene in kulturne prireditve, predavanja in predstavitve knjig. Poleg tega ima društvo svojo glasbeno skupino, otroški pevski zbor in plesno skupino, ki nastopajo na raznih prireditvah, tudi izven društvene dejavnosti.
Društvo ima tudi nekatere tradicionalne prireditve, ki so:
Prešernova proslava (v sodelovanju z osnovno šolo S. Gruden)
Kulturni večer ob 8.marcu
Pustno rajanje za otroke
Kresovanje na noč Sv. Ivana
Revija otrok in mladih -Vsi smo prijatelji- (v sodelovanju z KD Rdeča Zvezda)
Božičnica na Placu (v sodelovanju z osnovno šolo in vrtcem)
Kraški oktoberfešt in Kraški muzikfešt, revijo vaških godcev in pevcev
Pohod “Na Krasu je krasno”
Sedež
Sedež društva se nahaja ob cesti, ki se vije skozi vas proti cerkvi, tam stoji poslopje, kateremu domačini pravijo Marijna štalca. Poslopje je bilo zgrajeno leta 1566, o tem priča tudi napis izklesan na oboku vrat, na kamnu lahko razberemo tudi mesec in to februar, zraven pa dobimo še simbol, ki predstavlja oznako kamnarskega mojstra. Mesec in letnica sta zapisana z običajnimi črkami, zanimivo pa je da so na drugih obokih vklesani odločno neobičajni znaki, ki jih še nestrokovno oko lahko označi za glagolitske napise. Prav tako, na starodavni stavbi v Šempolaju so sledi staroslovanske abecede, katere pobudnika sta bila Ciril in Metod.
O preteklosti štalce so zanesljivi podatki precej skopi, ljudsko izročilo pravi da je bil prvotno v stavbi samostan za nune, nato pa župnišče. Prisotnost glagolitskih napisov gre verjetno pripisati ravno verskemu namenu strukture. Podatki v zemljiški knjigi navajajo, da so bili od leta 1879 lastniki nepremičnine razni Župančiči, od leta 1903 pa do leta 1982 pa je bila lastnina prenešena na razne Župančiče in Kneze. Starejši domačini se spominjajo, da je od leta 1925 poslopje služilo kot štala,v kateri so gospodarji imeli eno kozo, takrat se je poslopja tudi oprijelo, zaradi majhnosti prostora, ime štalca. Potem pa še Marijna-štalca, ker je to bilo domače ime za družino Knez, ki je bila zadnji lastnik preden je poslopje prišlo v last nekaterih vaščanov leta 1982, leta 1991 pa je bila naposled lastnina tudi uradno prenešena na SKD Vigred.
